Revija Centra za študij edukacijskih strategij

Editorial - VARIA Issue

Iztok Devetak — tor, 16 jun 2026 00:00:00 +0200

Pristopi, osredinjeni na študenta, v študijskem procesu s perspektive študenta

Sabina Ograjšek, Milena Ivanuš Grmek — tor, 16 jun 2026 00:00:00 +0200

Pristopi k poučevanju v visokem šolstvu, ki so predmet številnih raziskav, doživljajo paradigemski premik od pristopov, osredinjenih na učitelja, k pristopom, osredinjenim na študenta. V raziskavi obravnavamo ta premik s poudarkom na želji študentov po sodelovanju v različnih segmentih izobraževanja in njihovih pričakovanjih glede vlog učiteljev. Študija vključuje 218 študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru v študijskem letu 2023/24. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili raznolika mnenja študentov o pristopih, osredinjenih na študenta. Študentje so izrazili željo po sodelovanju pri odločanju o svojem izobraževanju, še posebej pri izbiri oblik ocenjevanja in manj pri načrtovanju učnega načrta. Prav tako pričakujejo, da bodo njihovi učitelji presegli tradicionalne vloge, pri čemer poudarjajo potrebo po dobrih pedagoških spretnostih učiteljev in spodbudnem učnem okolju. Raziskava je identificirala dve različni skupini študentov na podlagi njihovih mnenj do pristopov, osredinjenih na študenta. Med tema skupinama so bile ugotovljene statistično značilne razlike v akademskem vedenju. Študija poudarja potrebo po stalnem strokovnem razvoju učiteljev za zadovoljevanje različnih preferenc študentov.

Protislovja in izzivi: stališča univerzitetnih učiteljev do modelov ocenjevanja uspešnosti na Portugalskem in v Španiji

Tania F. Gómez Sánchez, Maria Alfredo Moreira, Begoña Rumbo Arcas — tor, 16 jun 2026 00:00:00 +0200

Ocenjevanje uspešnosti učiteljev je ključni element visokoučinkovitih izobraževalnih sistemov za zagotavljanje kakovosti. Glavni cilj tega prispevka je preučiti, kako mednarodni trendi v politikah ocenjevanja učiteljev določajo delovne pogoje učiteljev v različnih visokošolskih kon- tekstih. Primerjalna študija je bila izvedena na dveh javnih univerzah v južni Evropi (na Portugalskem in v Španiji) z namenom razjasniti, kako univerzitetni učitelji zaznavajo trenutni model ocenjevanja učiteljev. V ta namen smo izvedli 28 polstrukturiranih intervjujev, pri katerih smo uporabili primerjalni pristop. Ugotovitve kažejo, da se udeleženci srečujejo z neskladji v okviru zastavljenih ciljev ocenjevanja uspešnosti učiteljev v visokošolskem izobraževanju. Takšno ocenjevanje zaznavajo kot zunanjo prisilo z zelo slabim demokratičnim procesom, ki se osredinja predvsem na kvantitativni vidik in ima negotove posledice.

Vpliv dejavnosti STEM na učno uspešnost učencev z bralnimi težavami

Hilal Aktamış, Zeren Gacar, Ahmet Bildiren — tor, 16 jun 2026 00:00:00 +0200

Namen te raziskave je bil povečati učno uspešnost učencev petega razreda osnovne šole (starih 10 let) z bralnimi težavami pri pouku naravoslovja. Z uporabo enosubjektnega raziskovalnega modela ABA je bila raziskava izvedena individualno s tremi učenci petega razreda z bralnimi težavami, ki so obiskovali osnovno šolo v središču mesta v zahodni regiji Turčije. Raziskava je potekala štiri tedne, in sicer z dvema šolskima urama tedensko. Z učitelji naravoslovja so bili opravljeni polstrukturirani intervjuji za pripravo dejavnosti v raziskavi, na podlagi ugotovitev intervjujev pa so bili nato pripravljeni listi z dejavnostmi. Za ugotavljanje učne uspešnosti pri pouku naravoslovja so bili za učne izide enote »Sonce, Zemlja in Luna« pripravljeni trije testi skupinskega spremljanja, sestavljeni iz desetih vprašanj, uporabljeni pa so bili tudi kontrolni seznami, dodani knjižicam z dejavnostmi. Uporabljena je bila tudi anketa o kontinuiteti STEM, s katero smo ugotavljali, ali bi se učenci z bralnimi težavami želeli izobraževati z dejavnostmi STEM. Izsledki, pridobljeni v raziskavi, so pokazali, da se je učna uspešnost učencev povečala. Poleg tega so vsi trije učenci, ki so sodelovali v raziskavi, izjavili, da si želijo nadaljevati izobraževanje z dejavnostmi STEM.

Poznavanje varnosti hrane med študenti turizma v Sloveniji: Ali lahko družbeni mediji zapolnijo izobraževalno vrzel?

Marko Kukanja, Saša Planinc — tor, 16 jun 2026 00:00:00 +0200

Izobraževanje o varnosti hrane je ključnega pomena, še posebej za prihodnje turistične managerje. Namen te raziskave je oceniti znanje o varnosti hrane med študenti turizma v Sloveniji, ga primerjati s prejšnjimi evropskimi in jugovzhodnoevropskimi študijami ter raziskati vpliv uporabe družbenih medijev na znanje o varnosti hrane. Raziskovalna metoda je temeljila na anketnem vprašalniku, raziskovalni vzorec pa je zajemal tri akademska leta študentov (do leta 2023/24) na dveh slovenskih turističnih fakultetah. Analiza podatkov je vključevala deskriptivno in bivariatno statistiko. Raziskava je razkrila pomanjkanje študij, ki preučujejo poznavanje o varnosti hrane med študenti turizma v EU. Izsledki kažejo, da je povprečna ocena znanja o varnosti hrane med slovenskimi študenti turizma znašala 52,6 %, kar vzbuja skrb, saj je nižja od ocen iz podobnih študij, izvedenih zunaj EU (v Srbiji in Turčiji). Slovenski študentje turizma so pokazali sorazmerno nizko znanje o osebni higieni in širjenju bolezni, povezanih s hrano. Analiza učnih načrtov je pokazala pomanjkanje študijskih vsebin s področij higiene in sanitacije ter varnosti hrane na slovenskih fakultetah, kljub temu pa je večina študentov (64 %) prepoznala potrebo po izobraževanju o varnosti hrane. Ugotovitve nakazujejo, da niti delovne izkušnje študentov v gostinstvu med študijem niti (neformalno) spremljanje informacij o varnosti hrane na družbenih medijih ne more nadomestiti pomanjkanja znanja. Ta študija poudarja smiselnost uvedbe obveznih učnih vsebin s področja varnosti hrane.

Poučevanje angleščine kot tujega jezika za učence s posebnimi potrebami v Republiki Hrvaški

Ana Blažević Simić, Anamaria Titijevski Vidović — tor, 16 jun 2026 00:00:00 +0200

Ker je bilo poučevanje angleščine kot tujega jezika za učence z učnimi težavami do zdaj deležno le malo pozornosti v nacionalnem znanstvenem diskurzu, ki je večinoma obravnaval le posamezne podkategorije posebnih potreb, je v prispevku predstavljena raziskava, opravljena med hrvaškimi učitelji angleščine kot tujega jezika v osnovnih in srednjih šolah, o njihovi inkluzivni praksi. Oblikovana so bila naslednja raziskovalna vprašanja: Kakšno izobraževanje imajo učitelji angleščine kot tujega jezika o inkluziji in učencih s posebnimi potrebami? Kakšne so izkušnje teh učiteljev pri poučevanju učencev s posebnimi potrebami? Kakšno podporo prejemajo ti učitelji na šolah, na katerih delajo? Uporabljen je bil deskriptivni raziskovalni načrt, tj. kvalitativna študija, ki je vključevala poglobljeno razlago vprašanj odprtega tipa v samostojno sestavljenem in preizkušenem vprašalniku. Rezultati kažejo, da 69,4 % od 98 udeležencev med visokošolskim študijem ni imelo nobenega formalnega izobraževanja o inkluziji ali učencih s posebnimi potrebami, čeprav se jih je 67,4 % udeležilo programa strokovnega razvoja na to temo. Večina udeležencev je imela izkušnje s poučevanjem učencev s specifičnimi učnimi težavami (90,8 %) in le 12,2 % jih je menilo, da niso pripravljeni na delo z učenci s posebnimi potrebami. Kadar so potrebovali nasvet, so se udeleženci posvetovali s člani šolske podporne skupine, z ravnatelji, razredniki in s strokovnjaki ali kolegi zunaj šole. Le 15,3 % učiteljev je menilo, da je podpora, ki so jo prejeli, zadostna. Prispevek predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje nacionalne raziskave, npr. o posameznih kategorijah učencev s posebnimi potrebami ali učiteljih angleščine kot tujega jezika, ki delajo na šolah z nepopolnimi šolskimi podpornimi skupinami brez strokovnjakov s področja izobraževanja – rehabilitacije.

Osebno praktično znanje in učinkovito poučevanje: študija turških učiteljev, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik

Fadime Yalcin Arslan, Ayse Nur Erdem — tor, 16 jun 2026 00:00:00 +0200

Glavni cilj te študije je bil raziskati osebno praktično znanje učiteljev angleščine kot tujega jezika v povezavi z njihovimi zaznavami učinkovitega poučevanja. V tej kvalitativni deskriptivni študiji so bili uporabljeni polstrukturirani intervjuji in opazovanja, da bi raziskali vpliv osebnega praktičnega znanja na zaznave učinkovitosti poučevanja med učitelji angleščine kot tujega jezika v Turčiji. V študiji je sodelovalo sedem učiteljev angleščine kot tujega jezika, ki trenutno poučujejo v treh javnih izobraževalnih ustanovah. Za analizo ugotovitev je bila uporabljena induktivna analiza vsebine, ki je pokazala, da značilnosti učinkovitega poučevanja, kot ga učitelji izvajajo v svojih okoljih, vključujejo: dinamiko v razredu, motivacijo učencev, zavzetost učiteljev, strategije ocenjevanja in vključevanja v izobraževanje ter spodbudno okolje za aktivno učenje.

Stališča slovenskih učiteljev do pametnih izobraževalnih humanoidnih robotov v razredu

Dejan Zemljak — tor, 16 jun 2026 00:00:00 +0200

Roboti postajajo vse pomembnejši del našega vsakdanjega življenja in tudi izobraževanja. V izobraževanju uporabljamo robote različnih vrst – od preprostih robotov, ki jih učenci sestavijo in programirajo, do zapletenejših pametnih izobraževalnih humanoidnih robotov, ki lahko na primer pri delu na daljavo premagujejo razdalje med učencem in učiteljem ter sošolci. V prispevku smo raziskali odnos slovenskih učiteljev do uvajanja pametnih izobraževalnih humanoidnih robotov v šolsko okolje. Za namen raziskave je bil razvit anketni vprašalnik, na podlagi odgovorov sodelujočih učiteljev pa je bilo analizirano stanje odnosa učiteljev slovenskih šol. Rezultati kažejo, da prevladuje negativen odnos do uporabe robotov v izobraževanju in da se učitelji ne čutijo usposobljene za vključevanje pametnih izobraževalnih humanoidnih robotov v izobraževanje. Pri nekaterih trditvah se kažejo tudi statistično pomembne razlike med učitelji in učiteljicami. Kljub temu so učitelji izrazili pozitiven odnos do konkretnih primerov uporabe robotov, kot je premostitev razdalje pri dolgotrajno bolnih učencih.

Priprava učiteljev na inkluzivno izobraževanje: bodoči učitelji ter njihovo znanje, zaznave in izkušnje, vezane na inkluzivno pedagogiko, izhajajočo iz pedagoške prakse

Blandina Daniel Mazzuki — tor, 16 jun 2026 00:00:00 +0200

Številni raziskovalci so se že spraševali o učinkovitosti programov izobraževanja učiteljev pri pripravi bodočih učiteljev za inkluzivno izobraževanje. Ta študija preučuje, kako programi za izobraževanje učiteljev pripravljajo bodoče učitelje na inkluzivno izobraževanje z vidika zaznav, znanja in pedagogike. Študija uporablja razprave v fokusnih skupinah, da bi preučila znanje bodočih učiteljev o inkluzivnem izobraževanju in njihove izkušnje z inkluzivno pedagogiko iz pedagoške prakse. S pomočjo vprašalnika SACIE-R so ocenjene zaznave 187 bodočih učiteljev v povezavi z inkluzivnim izobraževanjem. Ugotovitve kažejo, da bodoči učitelji pridobijo teoretično znanje z vrzelmi v znanju iz prakse, ki jih ovirajo pri njihovi zmožnosti povezovanja teorije in prakse ter pri razvijanju inkluzivne pedagogike. Poleg tega imajo bodoči učitelji nizko stopnjo občutkov ter gojijo številne pomisleke in negativna stališča do inkluzivnega izobraževanja. Ugotovitve študije prispevajo spoznanja, ki lahko služijo kot podlaga za oblikovanje in strukturiranje predmetov inkluzivnega izobraževanja v programih izobraževanja učiteljev.

Ponovni razmislek o pedagogiki v visokem šolstvu v turbulentnih časih

Márta Katalin Korpics, Andrea Bajnok — tor, 16 jun 2026 00:00:00 +0200

Globalni izzivi (pričakovanja trga dela, digitalna tehnologija, množičnost visokega šolstva) nenehno spreminjajo način upravljanja visokega šolstva. Odzivi na spremembe so lahko načrtovani. Odzivi visokošolskih deležnikov so lahko zanimivi in poučni za druge institucije, saj lahko te primere vključijo v svoje odzive. Namen študije je predstaviti proces pedagoške reforme od zgoraj navzdol, ki se je začel leta 2019 na Nacionalni univerzi za javne službe v Budimpešti. Čeprav se je proces reforme začel na podlagi izobraževalne strategije univerze, je njegovo izvajanje odvisno od učiteljev, ki so aktivno ustvarjali inovativne pedagoške prostore, ki zagotavljajo trajnost. Ti inovativni prostori vključujejo: usposabljanja za učitelje, delavnice, tematske razprave o metodologiji poučevanja, metodološke publikacije, raziskave in letno nagrado za inovativni oddelek. Faze procesa ter rezultati in izzivi vsake faze so bili dokumentirani z metodo študije primera. Opis pomaga ponazoriti, kako je mogoče proces pedagoške reforme, pri kateri je cilj vodstva univerze hitra sistemska sprememba, ki vpliva na delo več sto učiteljev, razviti in vzdrževati na podlagi predanosti visokošolskih učiteljev in institucionalne odločnosti.

Povezanost kronotipa in študijske uspešnosti pri slovenskih študentih: mediatorska vloga samokontrole kot osebnostne lastnosti in kakovosti spanja

Katarina Maučec, Vita Štukovnik — tor, 16 jun 2026 00:00:00 +0200

Številne študije so pokazale, da je posameznikov kronotip povezan z njegovo študijsko uspešnostjo. Študentje, ki imajo izražene značilnosti jutranjega tipa, so študijsko uspešnejši kot tisti, ki imajo izražene značilnosti večernega tipa. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali sta samokontrola kot osebnostna lastnost in kakovost spanja mediatorja v tej povezavi. Izvedli smo spletno anketo, ki jo je izpolnilo 544 slovenskih študentov (56 % žensk, povprečna starost 21,6 leta, SD = 2,32). Kronotip, samokontrola kot osebnostna lastnost in kakovost spanja so bili merjeni z uporabo vprašalnika jutranjosti in večernosti (MEQ), kratke lestvice samokontrole (BSCS) in pittsburgškega indeksa kakovosti spanja (PSQI). Študijsko uspešnost udeležencev smo ocenili z objektivno (tj. povprečno oceno zimskega izpitnega obdobja 2022/23) in s subjektivno mero (subjektivno oceno študijske uspešnosti v primerjavi s sovrstniki). Rezultati so pokazali, da so vsi raziskovani koncepti pozitivno povezani. Mediacijske analize so pokazale, da samokontrola kot osebnostna značilnost statistično pomembno mediira odnos med kronotipom in obema merama študijske uspešnosti. Po drugi strani kakovost spanja ni mediirala odnosa med kronotipom in objektivno mero študijske uspešnosti, je pa delno mediirala odnos med kronotipom in subjektivno mero študijske uspešnosti. Naši rezultati nakazujejo na novo razumevanje mehanizmov, ki povezujejo kronotip in študijsko uspešnost.

Melita Lemut Bajec, Karmen Pižorn, Jasna Fakin Bajec, Classrooms of Many Voices: Culturally and Linguistically Responsive Pedagogy, University of Ljubljana, Faculty of Education Press, 2026; 111 pp.: ISBN: 978-961-253-362-5

Maja Melinc Mlekuž — tor, 16 jun 2026 15:13:33 +0200